Uropi Wiki
Advertisement
Perij Lingu revizad

Di artikel nud lingu revizad.


1945MochetVelocar

U «vélocar» pa Mochet.

Recumbent bicycle Toxy CL

Leʒisikel ki kurti rolibàz predi po u longi vaiz.

V2fairing2

De leʒisikel ki longi rolibàz RANS V2 Formula ki vintitegèl.

Faireds1

U T-formi triroli leʒisikel od Inspired Cycle Engineering ki vintitegèl.

U leʒisikel se u vaikel ki humani propelad kocepen pote de kodutor se in maj o min horizoni postàd, ki de game pro de korp po pedalo. Sim de pedalar ste in de propàrt de sikli, id de siklor sed o leʒ su u sel ki un rukèl. De pro-rol se molvos mikies te de ru-rol.

Històr[]

De pri leʒisikel[1] vidì maken pa de Franc Charles Mochet. He makì prim u kwerroli vaikel pote hi son mozì siklo ane de perij vido uvefaren pa un vag. De kid bemarkì beprù te he mozì faro maj spel te hi frame. Da usvenì in 1923. Pos he kreatì u kwerroli dusedi vaikel, we avì gren ustèl in u tem wan poje liente mozì kopo u motori vag, pur lu zelì u midel muvo spelim.

He kreatì os hi pri duroli «vélocar» (sikel-vag), ki du role diametri 50 cm id longi 146 cm. De siklìst Francis Faure uzì da leʒisikel po partinemo in sikli korene, wen he vingì su de maj bun sikliste da temi. He bitì os de hori rekòrd, trarenan 45,055 km in un hor. Ba, in 1934, de Intranasioni Sikli Uniòn becizì te da sikel se ne regli id rutrajì hi rekòrd.

Par da pervitad, leʒisikle vidì poj a poj oblasen tis de jare 1970, wan Amerikan ingeniore Chester Kyle id David Gordon Wilson... (?). Dod da punt, mole modele vidì kreaten, ki du o tri role, ki o ane vintitegèl o polen karoserij, ki maj o min de som postàd.

Prodele[]

Un becìz uzo u leʒisikel po du gren parsade: lu se maj komforti id maj speli te normal sikle. Obvizim, maj speli sikle se siudim min komforti...

Komfòrt[]

Leʒisikle se maj komforti te normal sikle par de siklor sed o leʒ su u veri sel, ki lati sed id u rukèl, id ne su u strit sedel. Koslogim de glodi kirkiflùj in de nizivensi aria se maj bun. Idmàj, gonim a u normal renisikel, je se lezi glado pro (ba maj anlezi glado ru: ruspekle se nudi) ane viro kol id je ste nun warad su puse id mande.

Spelid[]

Leʒisikle se maj speli te normal sikle par de postàd de siklori su la kreàt u min gren fronti suplàs, idsìm u min gren alirugonad. Par alirugonad se de maj vezi obstàd gon de itad, un moz ito maj spel, cevim in longi itade. Idmàj, par da sikle se maj komforti, un moz uzo la maj longim ki gren efektivid.

Rudele[]

Par leʒisikle vid maken in miki kamolade id nud special parte, lu se maj diari te normal sikle. Idmàj, mole liente gus ne uzo ekwa ansiudi. Leʒisikle se os molvos maj longi id maj war te normal sikle.

In li uzad, lu av os eke rudele. Par de rukèl, un moj ekvos mol sweto be ruk. Ane vintitegèl, liuv fal su de tali korp. Eke leʒisikle, cevim de maj war, se min efektivi po klimo op kline.

Usen vige[]

Be Wikipedia, in Franci, in Engli, in Doski.

Note[]

  1. Od de Germàni lingas: Doski: Liegerad; Dani: liggecykel; Nizilandi: ligfiets; koegle ki Engli: recumbent bicycle; Franci: vélo couché; Espani: bicicleta reclinada (id semim in alten Latini lingas)
Advertisement